Levja griva ima protivnetni, nevroprotektivni in antidepresivni potencial ter lahko poveča prilagoditveno sposobnost živčnega sistema za obvladovanje težkih zunanjih dejavnikov (tako na fizični kot psihični ravni). Vse več znanstvenih raziskav se izvaja o zdravilnih lastnostih levje grive, vključno z njeno možno uporabo pri Alzheimerjevi in Parkinsonovi bolezni. Lahko se uporablja tudi za podporo kognitivnih funkcij pri ljudeh po možganski kapi in obolelih za t.i mentalna megla.

Micelij levje grive v tradicionalni medicini

Hericium erinaceus (Levja griva, yamabushitake) raste na starih ali odmrlih listavcih in se v delih Azije uporablja kot hrana in zdravilo.

V kitajščini se imenuje hóu tóu gū (»goba z opičjo glavo«), v japonščini pa yamabushitake (»gornja menihova goba«). V kitajskem in japonskem medicinskem sistemu so ga tradicionalno uporabljali za krepitev vranice, negovanje črevesja in kot zdravilo proti raku.

Micelij levje grive po tradicionalnem izročilu hrani pet notranjih organov (jetra, pljuča, vranico, srce in ledvice) ter spodbuja dobro prebavo, splošno vitalnost in moč. Priporočajo ga tudi pri razjedah na želodcu in dvanajstniku ter kroničnem gastritisu.

Goba je znana tudi po svojih učinkih na centralni živčni sistem in se uporablja za zdravljenje nespečnosti, mlahavosti (šibkosti) in hipodinamije, ki so značilni simptomi pomanjkanja Qi v tradicionalni kitajski medicini (TCM).

Adaptogeni iz gob levja griva – znanstvene raziskave

Sodobna medicina počasi spoznava ogromen potencial gob. V zadnjih nekaj desetletjih je znanost poleg hrane začela iskati tudi druge možnosti uporabe gob – njihove prehranske lastnosti in lastnosti zniževanja holesterola so dobro znane.

Znanstveniki in zdravniki imajo zdaj večji dostop do izvlečkov micelija, ki se klinično uporabljajo zaradi svojih učinkov proti raku, srca in ožilja, protivnetnih in imunomodulatornih učinkov. Funkcionalne študije in kemijske analize potrjujejo tudi njihov potencial kot analgetičnih, antibakterijskih, antioksidativnih in nevroprotektivnih sredstev.

Micelij levje grive za zdravje možganov in živčnega sistema

Levja griva je taka študija primera – tako njen micelij kot plodna telesa kažejo terapevtski potencial za zdravje možganov in živcev.

Glede na rezultate študije , izvedene na živalih za modeliranje globalne ishemične možganske kapi, so micelij Hericium erinaceus in iz njega izolirane spojine (diterpenoidni derivat, erinacin A) pri odmerku 50 mg zmanjšali območje ishemije za 22 %. /kg in za 44 % pri odmerku 300 mg/kg.

Menili so, da je ta učinek delno povezan s sposobnostjo snovi, pridobljenih iz rastline, da zmanjšajo raven citokinov (provnetnih toksinov).

Druga študija je pokazala, da imajo hericerini in erinacini (snovi, ki jih najdemo v levji grivi), izolirani iz gobe, nevroprotektivne lastnosti – ščitijo živčne celice pred razgradnjo pri mišjem modelu Alzheimerjeve bolezni, s čimer upočasnijo napredovanje bolezni, odložijo njen pojav oz. popolnoma preprečiti.
Laboratorijski testi in so pokazali, da določeni ogljikovi hidrati (polisaharidi), izolirani iz levje grive, upočasnijo proces uničenja živčnih celic do 20-50% – zato imajo tudi zaščitni učinek na nevrone.

Isti raziskovalci so testirali sposobnost snovi, ki jih vsebuje levja griva, da spodbujajo rast nadledvičnih celic in živčnih končičev pri podganah. Študija je pokazala potencial glive v zvezi s tem.

V vedenjskem testu pri miših divjega tipa je peroralni dodatek H. erinaceus povzročil statistično značilno izboljšanje kratkoročnega prostorskega in vizualnega spomina.

V dvojno slepem, s placebom nadzorovanem kliničnem preskušanju, ki so ga izvedli pri japonskih bolnikih in bolnicah, starih od 50 do 80 let, z diagnozo blage kognitivne okvare, je bilo peroralno jemanje tablet Lion's Mane (v odmerku 250 mg trikrat na dan 16 tednov) povezano s pomembnim izboljšanjem Hasegawa lestvice demence (HDS-R) v primerjavi s kontrolno skupino. Učinki žal niso trajali dolgo po koncu terapije.

Antidepresivni potencial Lion's Mane

Trenutno obstaja več hipotez o dejavnikih, ki prispevajo k pojavu depresije:

Nevrotrofična hipoteza depresije zadeva prilagoditev živčnega sistema in nezmožnost živčnega sistema, da se ustrezno odzove ali prilagodi kot odziv na averzivne dražljaje ali stres, kar vodi v depresijo.

Monoaminska hipoteza depresije nakazuje, da so glavni simptomi in znaki depresije povezani s pomanjkanjem prenosa nevrotransmiterjev in modulatorjev (monoaminskih) sistemov, vključno z noradrenalinom, serotoninom in/ali dopaminom.

Vnetna hipoteza navaja, da so depresivne motnje povezane s povečanim izražanjem različnih provnetnih substanc tako v centralnem kot perifernem živčevju.

Predklinične in klinične študije so pokazale, da H. erinaceus pomembno lajša depresivne motnje, saj deluje na več načinov: vpliva na izražanje nevrotransmiterjev in nevromodulatorjev, vpliva na prilagoditvene sposobnosti živčnega sistema in deluje protivnetno. Kaže na potencialno vlogo H. erinaceus kot komplementarne in alternativne terapije pri zdravljenju depresije.

Kljub temu so trenutne raziskave o antidepresivnih učinkih H. erinaceus še relativno v zgodnjih fazah in specifični mehanizmi, na katerih temeljijo njeni antidepresivni učinki, zahtevajo nadaljnje raziskave.

Povzetek

Analiza raziskav, ki so jih opravili poljski raziskovalci, kaže, da so raziskave o H. erinaceus in njegovih nevroprotektivnih lastnostih pokazale obetavne rezultate in so odlično izhodišče za nadaljnje raziskave, katerih cilj je globlje razumevanje te vrste in priprava potencialnih zdravil/prehranskih dopolnil.

Po mnenju avtorjev imajo gobe velik potencial kot polifarmacevtska zdravila zaradi bogate in kompleksne kemije ter različnih oblik bioaktivnosti. Vsebujejo številne kemične spojine, kot so polisaharidi, triterpeni, alkaloidi, flavonoidi in druge sestavine, ki imajo potencialne terapevtske učinke.

Možni antidepresivni učinek gobe, glede na pogost pojav depresije in motenj razpoloženja, naredi gobo še bolj zanimiv predmet znanstvenih raziskav.

Kot poudarjajo poljski raziskovalci, je standardizacija prehranskih dopolnil na osnovi medicinskih gob še v zgodnji fazi razvoja. Enotnih standardov in protokolov glede kakovosti in sestave gobjih dodatkov ni.

Takšni standardi bi prispevali k razvoju naprednejših in prilagojenih terapij, ki bi temeljile na medicinskih gobah, in bi potrošnikom omogočili, da izkoristijo visokokakovostne izdelke s koristmi za zdravje.

V naši spletni trgovini boste našli izvleček, ki vsebuje celoten spekter sestavin gobe levja griva v obliki priročnih kapljic: Ollywell Lions Mane 30 ml – izvleček levje grive v kapljicah.

Viri:

Chong P. S. et al. Terapevtski potencial Hericium erinaceus za depresivno motnjo, Int. Sci. 2020: https://www.mdpi.com/1422-0067/21/1/163?ref=bewusstschlafen.de

Spelman K et al. Nevrološka aktivnost levje grive (Hericium erinaceus), Journal Compilation 2017: https://scholar.googleusercontent.com/scholar?q=cache:oUXIOvUJ0NsJ:scholar.google.com/+Lion%E2%80%99s+Mane,+ Hericium+erinaceus&hl=pl&as_sdt=0,5&as_vis=1
Tovato A et al. Redox modulacija celičnega odziva na stres in izražanje lipoksina A4 s Hericium Erinaceus v možganih podgan: pomen za patogenezo Alzheimerjeve bolezni, imunsko staranje. 2016 : https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4938991/
Zhang J et al. Nevroprotektivne lastnosti Hericium erinaceus v diferenciranih celicah PC12, poškodovanih z glutamatom, in mišji model Alzheimerjeve bolezni. Int J Mol Sci. 2016: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27809277/
Kuo HC et al. Micelij Hericium erinaceus in njegov izolirani erinacin Zaščita pred nevrotoksičnostjo, ki jo povzroči MPTP, prek ER stresa, ki sproži kaskado apoptoze, J Transl Med, 2016: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26988860/
Nakatsugawa M et al. Sindrom akutne dihalne stiske, povzročen z ekstraktom Hericium erinaceum (yamabushitake), spremljan s serumskimi površinsko aktivnimi beljakovinami, Intern Med 2003: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14714963/
Szućko-Kociuba I et al. Nevrotrofični in nevroprotektivni učinki Hericium erinaceus, Int. J. Mol. Sci. 2023: https://www.mdpi.com/1422-0067/24/21/15960