Vsebina
Izvlečki medicinske konoplje in konoplje postajajo vse bolj priljubljeni kot snovi, ki podpirajo zdravljenje anksioznih motenj. Tudi število znanstvenih študij na to temo nenehno narašča. Spletna sporočila o uporabi posušene konoplje ali konopljinih izvlečkov pri anksioznosti so protislovna: nekateri trdijo, da THC in CBD tesnobo poslabšata, drugi menijo, da jo blažita. Najprej je vredno ugotoviti, kako psihiatrija definira anksiozne motnje in kaj znanost pravi o uporabi konopljinih fitokanabinoidov pri ljudeh, ki se soočajo z anksioznostjo.
Kakšna je razlika med strahom in tesnobo in kako je stres povezan z njima?
Strah je pomembno čustvo, katerega naloga je, da nas obvesti o resnični grožnji. Tako pri ljudeh kot pri drugih živalih je strah ustrezen odziv na nevaren dejavnik, ki se pojavi v okolju. Strah nas mobilizira k dejanjem: boju ali begu.
Anksioznost pa je neustrezna reakcija – pojavi se v situacijah, ko ni dejavnikov, ki bi nas ogrožali.
Stres je s psihofiziološkega vidika stanje, v katerem se telo odziva na spreminjajoče se zunanje ali notranje razmere in se pripravlja na soočenje z njimi. Razumemo jo kot motnjo ravnovesja (homeostaze) telesa.
Stresni dražljaj sproži aktivacijo živčnega in hormonskega sistema. Med najpomembnejše »kemične sestavine« stresa spadajo nevrotransmiterji: adrenalin (nadledvične žleze), norepinefrin (nadledvične žleze), dopamin (centralni živčni sistem) in hormon kortizol (nadledvične žleze).
Odnos strahu, tesnobe in dolgotrajnega stresa lahko opišemo kot samoohranjajoč: pretirana izpostavljenost grozečim dražljajem bo vodila do stalnega občutka ogroženosti, ki je povezan s stalnim vzburjenjem telesa. Kronični stres lahko povzroči razvoj različnih somatskih bolezni in duševnih motenj , vključno z anksioznimi motnjami.
Stres in anksiozne motnje
Življenje v nenehnem stresu je po mnenju WHO dejavnik tveganja za številne bolezni in obolenja (tudi duševne), katerih vir sodobna medicina vidi v pretiranih obremenitvah telesa.
Bolezni, povezane s stresom, vključujejo:
- spremenljivo ali depresivno razpoloženje,
- motnje razpoloženja, npr.
- anksiozne motnje, nevroze,
- zmanjšana imunost (negativen učinek presežka hormonov, povezanih s stresom, na imunski sistem),
- bolezni srca in ožilja,
- težave s prebavnim sistemom,
- kronične ali ponavljajoče se bolečine.
Vrste anksioznih motenj
Psihiatrija definira anksiozne motnje kot anksioznost, ki se je okrepila v trdovratne oblike, dolgotrajna stanja, ki niso odgovor na zunanje dražljaje, ki se pojavljajo z dodatnimi simptomi depresije in somatskimi simptomi.
Napredovala oblika anksiozne motnje lahko osebi, ki jo doživlja, prepreči delovanje. Obstaja veliko načinov, na katere ljudje doživljajo tesnobo, zato obstaja več vrst anksioznih motenj:
- Generalizirana anksiozna motnja:
Skoraj stalen občutek napetosti in tesnobe, ki ga spremljajo psihosomatski simptomi, kot so bolečine v mišicah in/ali trebuhu, razbijanje srca, občutek dušenja, prekomerno potenje. Somatski simptomi pri generaliziranih anksioznih motnjah imajo izvor v psihi, vendar so zelo »fizični« in »resnični« – opaziti in izmeriti jih je mogoče od zunaj.
- Socialna fobija:
Anksioznost ljudi, ki doživljajo socialno fobijo, je povezana predvsem s tem, da jih drugi ljudje obsojajo, ponižujejo ali kritizirajo. Zato se ljudje s socialno fobijo bojijo socialnih interakcij, javnega nastopanja, govorjenja v večjih skupinah ljudi ali celo biti v večji skupini. Znajti se v takšni situaciji lahko sproži čustva, kot so tesnoba, strah, sram in zgoraj omenjene somatske reakcije.
- Kompulzivno-obsesivna motnja (OKM):
Ta vrsta anksiozne motnje se kaže predvsem s ponavljajočim se izvajanjem iste dejavnosti. Ljudje z OCD poskušajo na ta način premagati strah. Najbolj priljubljeni simptomi v pop kulturi so nenehno umivanje rok, štetje korakov in simetrično pozicioniranje predmetov. Ta motnja se lahko kaže tudi z vztrajnimi katastrofalnimi mislimi.
Najbolj prepoznaven simptom je nenehno umivanje rok, kar je lahko izraz strahu pred mikrobi in boleznimi. Obstajajo tudi obsesivne misli, na primer katastrofalne narave. Oseba jih skuša pomiriti z določeno aktivnostjo.
- Posttravmatska stresna motnja (PTSM):
Anksioznost in drugi simptomi, ki se lahko pojavijo po doživetem travmatičnem dogodku, torej izjemno stresnem dogodku, ki presega človekove prilagoditvene in čustvene sposobnosti. Takšni dogodki vključujejo: izkušnjo vojne, katastrofe, prometne nesreče, kataklizme, napade, posilstva, mučenja.
Simptomi PTSD se ne pojavijo pri vseh ljudeh, ki so doživeli travmatičen dogodek. Pri nekaterih ljudeh je akutna stresna reakcija (ASD) kratkotrajna – traja do štiri tedne. PTSM se diagnosticira, ko simptomi trajajo več kot mesec dni. Simptomi PTSM so: napetost, tesnoba, ponavljajoči se spomini na dogodek, občutek utrujenosti, »flashbacks«, nočne more o travmi, izogibanje situacijam, povezanim z dogodkom.
- Napadi panike, napadi panike.
Napad panike je nenaden napad zelo močne anksioznosti, ki ni povezan z zunanjimi dejavniki (panična motnja) ali pa ga sprožijo določeni dražljaji, npr. Simptomi napada panike se lahko razlikujejo od osebe do osebe. Najpogostejši med njimi so: omotica, vročinski oblivi, znojenje, razbijanje srca, zasoplost in bolečine v prsnem košu, občutek dušenja, tresenje in/ali odrevenelost telesa, depersonalizacija, slabost .
Simptomi anksioznih motenj
Obstaja veliko vrst anksioznih motenj, vendar obstajajo nekateri simptomi, ki se pojavijo pri večini od njih:
- stalni občutek tesnobe,
- lok,
- napetost,
- težave s koncentracijo,
- razdraženost, razdražljivost,
- depresija, žalost.
Zdravila za anksiozne motnje
Ljudje z anksioznimi motnjami, če psihiater presodi, da jih je treba zdraviti farmakološko, običajno prejmejo eno od dveh vrst zdravil:
zdravila za dolgotrajno terapijo (npr. skupine SSRI, SNRI) ali zdravila za kratkotrajno uporabo, katerih učinek je zelo hiter, pri dolgotrajni uporabi pa močno zasvojijo (benzodiazepini).
Pri zdravilih za dolgotrajno terapijo se učinek opazi po 2-4 tednih uporabe, v tem času pa se pojavi t.i. "paradoksalna reakcija" - okrepitev simptomov tesnobe. Izbira pravega zdravila in optimalnega odmerka za določeno osebo je lahko dolgotrajna in frustrirajoča, a ko je zdravilo dobro izbrano, večina ljudi opazi znatno izboljšanje.
Benzodiazepini delujejo hitro in odpravijo ali zmanjšajo simptome tesnobe v 15-20 minutah. Včasih jih predpišejo ljudem v krizi ali ko začnejo jemati "dolgotrajna" zdravila proti tesnobi in antidepresivom.
Zdravljenje anksioznih motenj, ki ga priporočajo psihiatri in psihologi, je skupinska in/ali individualna psihoterapija.
Anksiozne motnje ter CBD in THC
Poglejmo raziskavo o uporabi konopljinih kanabinoidov pri ljudeh z diagnozo anksioznih motenj.
- Konopljini kanabinoidi delujejo podobno kot zdravila SSRI – pomagajo vzdrževati optimalno raven serotonina v telesu . Podobne učinke kanabinoidov so opazili pri dopaminu.
- Druga študija kaže, da so visoki odmerki CBD-ja, uporabljeni pri ljudeh s socialno anksiozno motnjo, zmanjšali stopnjo tesnobe in nelagodja ter povečali kognitivne sposobnosti pri simuliranju stresne socialne situacije.
- Študija, objavljena v Journal of Affective Disorders, kaže, da medicinska konoplja zmanjša simptome pri bolnikih z OKM (obsesivno-kompulzivno motnjo). Analizirane so bile ankete 87 ljudi z OCD, ki so vključevale odgovore na vprašanja o kompulzijah, obsesivnih mislih in stopnjah anksioznosti. Udeleženci so 31 mesecev izpolnjevali dnevnike počutja, pri čemer so upoštevali, koliko časa po uparjanju posušene konoplje so opisovali svoja čustva in vedenje.
- Podobna študija je potekala na Washington State University, v kateri so ljudje z anksioznimi motnjami vodili dnevnike svojih čustev in kompulzivnega vedenja. Kar 60 % jih je opazilo nižjo intenzivnost kompulzij med zdravljenjem s konopljo, 49 % jih je imelo manj obsesivnih misli, 52 % pa zmanjšanje anksioznosti.
Odmerjanje CBD za anksiozne motnje
jemati CBD z minimalnim odmerkom: približno 10-20 mg na dan in postopoma povečujte odmerek, dokler ne dosežete rezultatov. V študijah so bili uporabljeni različni odmerki CBD-ja, njihovo sledenje je lahko vodilo za ljudi, ki bi radi začeli jemati dodatke.
[…] uporaba THC-ja za anksioznost ni nič novega. V znanstveni literaturi lahko najdete študije, ki kažejo [...]
[…] uporabljajo se posušena ženska socvetja, v katerih sta glavni učinkovini THC in CBD. Zahvaljujoč vsebnosti preko 100 aktivnih kanabinoidov – spojin, ki vplivajo na […]
[…] konoplja za lajšanje stresa in tesnobe je lahko ključni dejavnik v procesu zaviranja pojava aken. Kot veš, […]
[…] upoštevajte, da lahko redna in dolgotrajna uporaba THC poveča tveganje za tesnobo ali […]
[…] konoplje za zdravljenje najrazličnejših težav z duševnim zdravjem. Raziskave kažejo, da se CBD in THC, najbolj raziskana in najbolj znana kanabinoida, uporabljata pri zdravljenju depresije […]
[…] Medicinsko konopljo že predpisujejo bolnikom s posttravmatskim stresom, anksioznostjo, depresijo ali […]
[…] nervozen. Med drugim vpliva na: na počutje – premalo serotonina prispeva k depresiji in anksioznim motnjam. SSRI delujejo tako, da zavirajo ponovni privzem serotonina iz […]
[…] kažejo, da lahko CBD v kombinaciji s THC, CBG in drugimi kanabinoidi zagotovi več terapevtskih koristi. Ta odnos […]